Sram me je. Pa saj me je tudi lahko, ko pa je bila moja zadnja objava nekje septembra. Groza.
Priznam, kuhala in pekla sem bolj malo. Kadar se nisem učila, sem bila na zraku. Kosilo sem pogosto komaj utegnila pojesti, kaj šele, da bi ga sama kuhala. Ko smo imeli na obisku mlado družinico, pa sem svoj čas seveda posvetila svoji nečakinji. In tako se je obrnil mesec, pravzaprav so se skoraj trije.
Zdaj pa sem končala s poukom in končno bom spet oblekla svoj rjav predpasnik ter spekla nekaj dobrot za praznike. Pravzaprav je to moj najljubši čas za peko, saj je še posebej čarobno, ko vse diši po cimetu, vročem čaju ali kuhančku in po pravkar pečenih piškotih. Komaj čakam!
Tako, to je to za danes. Toliko, da sem se vam javila, da boste vedeli, da nisem pozabila na vas. V prihodnjih dneh pa se oglasim s kakšno objavo, receptom ali fotografijami. :)
